Solidarnostna delovna sobota in prispevek sta dva ukrepa, s katerima bo vlada poskušala financirati dolgoročno obnovo infrastrukture, ki je bila uničena v avgustovskih poplavah. Zaposleni in delodajalci bodo tako prispevali bodisi z zaslužkom, ki ga bodo ustvarili na eno od delovnih sobot, bodisi z odstotkom svoje dohodnine.
V nadaljevanju bomo preverili kdo bo zavezan k opravljanju delovnih solidarnostnih sobot, kako se bodo opravljale in kdaj, ter kdaj in komu se bo odmeril solidarnostni prispevek.
Čemu bosta namenjena solidarnostna delovna sobota in prispevek
Solidarnostna delovna sobota in prispevek sta primarno namenjena zbiranju dela sredstev za financiranju obnavljanju večje škode, ki je nastala na infrastrukturi v avgustovskih poplavah.
Izvedba delovne solidarnostne sobote
|
Delovne solidarnostne soboto bodo potekale dvakrat. Ena delovna sobota v letu 2023, ena pa v letu 2024.
Katera sobota v letu bo solidarnostna, določi delodajalec, po posvetovanju s sindikatom, oz. svetom delavcev, ali delavskim zaupnikom, če tega ni, pa z delavci.
Če je delovni proces pri delodajalcu oblikovan tako, da redno delo poteka tudi v soboto, se lahko kot solidarnostna delovna sobota se šteje tudi kak drug dan.
 e-obrazec: Sklep o določitvi delovne solidarnostne sobote
|
|
Sklep o določitvi delovne solidarnostne sobote |
Če je delovni proces pri delodajalcu oblikovan tako, da redno delo poteka tudi v soboto, se lahko kot solidarnostna delovna sobota se šteje tudi kak drug dan.
Delavec na podlagi predhodnega pisnega soglasja lahko opravlja delo na solidarnostno delovno soboto v preko polnega oziroma dogovorjenega delovnega časa.
Delodajalec mora pri organizaciji delovnega procesa na solidarnostno delovno soboto upoštevati zakonske omejitve glede delovnega časa, ter glede odmora in počitka.
Kdo je dolžan opravljati delo na delovne solidarnostne sobote?
Delovne sobote so dolžni opravljati delavci, ki so v delovnem razmerju pri pravnih in fizičnih osebah v Republiki Sloveniji.
Kaj je prispevek delavca in kaj prispevek delodajalca?
Prispevek delavca za Sklad za obnovo Slovenije je znesek plače delavca za opravljeno delo v okviru solidarnostne delovne sobote po obračunanih davkih in obveznih prispevkih za socialno varnost.
Prispevek delodajalca pa je enak znesku, ki ga prispeva delavec.
Delodajalec sam izračuna prispevek delavca in delodajalca. Obračun prispevkov delodajalec predloži Finančni upravi Republike Slovenije v mesecu po mesecu, v katerem je organiziral solidarnostno delovno soboto, na obrazcu, ki ga na svoji spletni strani objavi Finančna uprava Republike Slovenije, plača pa v desetih dneh po predložitvi obračuna.
Prispevek delodajalca se ne šteje za olajšavo za donacije ali odhodek po Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb in Zakonu o dohodnini.
Obvezni solidarnostni prispevek
Obvezni solidarnostni prispevek bodo v letih 2023 in 2024 dolžne plačati fizične osebe, ki so v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, rezidenti Republike Slovenije in zavezanci za dohodnino za leto 2023 oziroma 2024. Solidarnostni prispevek bodo dolžne plačati tudi pravne osebe, ki so zavezanci v skladu z zakonom, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb, za leto 2023 oziroma 2024, razen zavezancev, ki so po zakonu, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb, opredeljeni kot zavezanci, ki so ustanovljeni za opravljanje nepridobitne dejavnosti.
Kdo je opravičen obveznega solidarnostnega prispevka
Obveznega solidarnostnega prispevka ne plačajo fizične osebe, katerih skupna osnova za obračun obveznega solidarnostnega prispevka, ne presega 35 % povprečne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji za leto 2023 oziroma za leto 2024.
Koliko znaša obvezen solidarnostni prispevek
Obvezen solidarnostni prispevek znaša 0,3% za dohodke fizičnih oseb se odmeri od:
- vsote bruto dohodkov fizične osebe, ki se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, vštevajo v letno davčno osnovo za leto 2023 oziroma 2024, zmanjšanih za davčno priznane stroške, razen dohodka, ki je oproščen plačila dohodnine oziroma se ne všteva v davčno osnovo, z izjemo plačila za poslovno uspešnost;
- vsote bruto dohodkov fizične osebe, ki se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, ne vštevajo v letno davčno osnovo in so prejeti oziroma doseženi v letu 2023 oziroma 2024, zmanjšanih za davčno priznane stroške, razen dohodkov iz dejavnosti, dohodkov, ki so oproščeni plačila dohodnine oziroma se ne vštevajo v davčno osnovo.
Obvezen solidarnostni prispevek znaša 0,8% za dohodke pravnih oseb (oz. od dejavnosti) se odmeri od:
- dohodkov iz dejavnosti, kjer je davčna osnova dohodek iz dejavnosti pred zmanjšanjem za pokrivanje izgub in olajšave za leto 2023 oziroma 2024;
- davčne osnove po zakonu, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb, pred zmanjšanjem za pokrivanje izgub in olajšave za leto 2023 oziroma 2024 oziroma za davčno obdobje, ki se začne v letu 2023 oziroma 2024.
Osnova za obračun obveznega solidarnostnega prispevka se določi na podlagi podatkov za odmero dohodnine za leto 2023 oziroma 2024, dokončnih odločb o odmeri dohodnine od dohodkov, ki se ne vštevajo v letno davčno osnovo, obračunov davčnega odtegljaja od dohodkov, ki se ne vštevajo v letno davčno osnovo, obračunov akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti ter obračunov davka od dohodkov pravnih oseb.
Zmanjšanje plačila solidarnostnega prispevka
Obvezni solidarnostni prispevek se za posamezno leto zmanjša za obračunan prispevek delavca oziroma delodajalca, ki je bil vplačan na račun solidarnostne delovne sobote, vendar največ do višine obveznega solidarnostnega prispevka.
Povežite se z nami...
Koristne povezave v zvezi s člankom:
Pravni dokumenti:
Brezplačni pravni članki in priročniki:
Zakonodaja: